Med nosečnostjo prihaja do velikih fizioloških sprememb v ženskem telesu. Sama ščitnica se poveča in je tudi močneje prekrvljena. Povečajo se metabolične potrebe nosečnice in ploda, zaradi česar se tudi potrebe po ščitničnih hormonih povečajo. Ščitnični hormoni so ključni za normalen razvoj centralnega živčevja pri otroku, preskrba z materinimi ščitničnimi hormoni pa je še posebno pomembna v zgodnji nosečnosti, ko plod še nima lastne ščitnice.
V času nosečnosti se v krvi poveča koncentracija hormona humani horionski gonadotropin (HCG), ki se veže na receptor za TSH in ga šibko stimulira. Ta hormon narašča do 12. tedna nosečnosti in je pri večplodni nosečnosti višji. Povzroči lahko prehodno hipertirozo (t.i. prekomerno delovanje ščitnice), ki pa običajno ni huda in spontano izzveni. Poveča se tudi raven estrogena, kar poveča koncentracijo prenašalnih beljakovin v krvi, ki vežejo ščitnične hormone, zaradi česar se poveča količina ščitničnih hormonov v krvi. V tretjem trimesečju koncentracija prostega tiroksina pade pod referenčno vrednost.
Načeloma se ginekologi odločijo za merjenje ravni ščitničnih hormonov nosečnice v naslednjih primerih:
➡️ če je ta imela bolezen ščitnice pred zanositvijo
➡️ če ima simptome in znake bolezni
➡️ če ima pozitivno družinsko anamnezo ali
➡️ če ima katero od avtoimunskih bolezni.
Pri ženskah z boleznijo ščitnice je priporočljiva kontrola ravni TSH pred načrtovano nosečnostjo.
Sicer pa ni bojazni za pretiran strah ???? - bolezni ščitnice med nosečnostjo so namreč redke, s kliničnimi znaki izražena hipotiroza se npr. pojavi pri 0,3 do 0,5 odstotkih nosečnicah. Najpogostejša bolezen je Hashimotov tiroiditis (oblika t.i. hipotiroze oz. zmanjšanega delovanja ščitnice), ki je avtoimuna bolezen ščitnice, medtem, ko se hipertiroza pojavi pri 0,2 do 0,4 odstotkih nosečnosti (najpogosteje gre za bazedovko). Tretja skupina bolezni, ki se lahko pojavi med nosečnostjo, je golša, ki pa je običajno ni treba zdraviti.
Hipotiroza pri materi lahko pomeni motnjo razvoja pri otroku, zato je pri bolnicah z znanim Hashimotovim tiroiditisom potrebno preveriti ščitnične hormone ter nadomestiti morebitno pomanjkanje takoj ob zanositvi ali še bolje pred načrtovano nosečnostjo. Hipertiroza (povečano delovanje ščitnice) v nosečnosti pa lahko vodi splav, prezgoden porod ali v zastoj rasti ploda, zato je nujno zdravljenje pod nadzorom specialista - tirologa.
Ali morajo nosečnice uživati dopolnila z jodom ????? Jod je sestavni del ščitničnih hormonov. Odrasli ga potrebujemo dnevno 150 mikrogramov, medtem, ko ga nosečnice in doječe matere potrebujejo 250 mikrogramov. Slovenija zagotavlja zadosten vnos joda od leta 1999 s predpisom, da mora kuhinjska sol vsebovati 25 miligramov kalijevega jodida na kilogram, kar pomeni, da smo država z ustrezno jodno preskrbo, kar je pokazala tudi domača raziskava zdravih nosečnic. Specialist za ščitnico svetuje dodaten vnos joda le nosečnicam, ki imajo zdravo ščitnico in uživajo manj slano hrano.
Kot sem že pisala v eni prejšnjih objav, je v primerih, ko uporaba zdravil za ščitnico (za nastanjanje oziroma zaviranje nastajanja ščitničnih hormonov) ni učinkovita, indicirano zdravljenje z radioaktivnim jodom. Slednje je varen in učinkovit način zdravljenja ščitnične bolezni, ki nima hujših stranskih učinkov, a potrebna je previdnost pri načrtovanju zanosivtve - nosečnost se odsvetuje v prvih šestih mesecih po zaužitju radioaktivnega joda.
