Avtoimuna bolezen ščitnice je najpogostejša ščitnična bolezen ter najpogostejša avtoimuna bolezen, s katero se srečamo ženske v rodni dobi. Ima jo namreč vsaka peta ženska in kar vsaka šesta nosečnica.
Simptomi so izraženi, kadar se zaradi bolezni poveča (hipertiroza) ali zmanjša (hipotiroza) delovanje ščitnice. Najpogostejša avtoimuna bolezen ščitnice je Hashimotov tiroiditis, redkejši obliki sta bazedovka in poporodni tiroiditis ⬇️
V nosečnosti se imunski sistem umiri, saj se mora telo matere prilagoditi na prisotnost ploda. Po porodu pa se imunski sistem ženske ponovno aktivira, zato se takrat avtoimune bolezni pogosteje pojavijo ali poslabšajo, dokaj pogosta je na žalost tudi avtoimuna bolezen ščitnice. Tako ima poporodni tiroiditis okoli 5–10 % mamic po porodu, vendar je problem, da ostane pogosto nespoznan. V poporodnem obdobju so pogostejši tudi zagoni bazedovke in motnje delovanja ščitnice v sklopu Hashimotovega tiroiditisa. Kar je važno, da veste, je to, da ob težavah po porodu pomislite tudi na možnost ščitnične bolezni.
Nastanek avtoimune bolezni ščitnice je izid medsebojnega učinkovanja številnih dejavnikov, na katere težko vplivamo, posledično je težko postaviti tezo, da je avtoimuno bolezen ščitnice mogoče preprečiti. V 80 % so namreč za bolezen odgovorni genetski dejavniki, v 20 % pa k nastanku bolezni prispevajo ženski spol, poporodno obdobje, stres, različne okužbe, določena zdravila ali vnos prekomerne količine joda. Mamice POZOR ❗️ v nosečnosti in v času dojenja se marsikatera odloči za uporabo prehranskih dopolnil, pri čemer pa je potrebna previdnost ???? nekateri vitaminski preparati lahko zaradi visoke vsebnosti joda poslabšajo ali celo izzovejo avtoimuno bolezen ščitnice pri genetsko "nagnjenih" posameznicah. Treba je je vedeti, da je preskrba z jodom v Sloveniji za razliko od številnih evropskih držav ustrezna, zato ob normalni zdravi prehrani dodajanje joda ni potrebno. Prav tako je pomemben dejavnik, na katerega posameznica lahko vpliva, kajenje, ki pogosto poslabša očesno prizadetost pri bolnikih z bazedovko, zato ga je najbolje čim prej opustiti.
Vsem oblikam avtoimunih bolezni ščitnice je skupno to, da imajo nepredvidljiv potek ter so na žalost trajne. Ne glede na delovanje ščitnice je potrebno redno spremljanje, običajno zadostujejo letne kontrole ščitničnih hormonov. Zmanjšano delovanje ščitnice zdravimo z nadomeščanjem ščitničnega hormona, medtem ko npr. bazedovko zdravimo z zdravili, ki zavirajo nastajanje ščitničnih hormonov. Če zdravila niso učinkovita ali se bolezen ponovi, je indicirano zdravljenje z radioaktivnim jodom, izjemoma pa se specialisti odločijo za operacijo ščitnice. V obeh primerih sledi trajno nadomeščanje ščitničnega hormona. Pri ženskah, ki trpijo za poporodnim tiroiditisom, se delovanje ščitnice pogosto spontano umiri v enem letu po porodu, pri čemer je v primeru ponovne nosečnosti zelo verjetna ponovitev poporodnega tiroiditisa.
